Kaj je koristno vedeti o depresiji in antidepresivih?

Zaradi samomora znanega igralca Robbiea Williamsa, se v zadnje čase v javnosti veliko govori o depresiji in samomoru. Dejstvo je, da je depresija zelo pogosta bolezen, ki ima lahko tragične posledice. Dve tretjini oseb, ki naredijo samomor so pred tem kazale znake depresije. Zaradi same narave bolezni, neozaveščenosti in stigme, oboleli pogosto niti ne poiščejo pomoči. Slovenija je med evropskimi državami pri samemna vrhu po številu samomorov. Kljub resnostni in pogostosti te bolezni, je še vedno prisotno veliko zmotnih prepričanj, ki mnoge ovirajo na poti do potrebne pomoči in boljšega počutja. Zbrali smo 10 najpogostejših zmot:

1. MIT: “Žalost je znak depresije, vsi smo včasih malo depresivni.”

RESNICA:

Žalost je, sicer, lahko le eden od znakov depresije, ni pa edini. Depresija je veliko več od žalosti. Včasih obolela oseba niti ni nujno žalostna, je pa apatična, brez volje in izgublja interes za stvari, ki so ji prej veliko pomenile. Zraven so še pogosto prisotne motnje spanja in apetita, pomanjkanje energije, miselna in telesna upočasnjenost ali razdražljivost, motnje koncentracije, občutki krivde, brezupa in samomorilne misli. Da bi lahko postavili diagnozo velike depresivne epizode , morajo simptomi biti prisotni večino časa, večino dni v tednu, vsaj 2 tedna zapored. Velikokrat simptomi trajajo še veliko dlje.

V vsakdanjem življenju besedo depresija pogosto zlorabljamo; oseba je “v depri”, je “padel v depresijo”, ker ima težave v službi, ali pa je malo depresivna, ker si ne more kupiti novih čevljev... Tako dobimo vtis, da je depresija nekaj prehodnega, nedolžnega in predvsem nekaj, kar “ima” vsak.

Resnica je, da je depresija resna bolezen.

2. MIT: “Depresija je posledica šibkega karakterja - premaga se jo z močjo volje. Pravi dedci niso nikoli depresivni“

RESNICA:

Depresija je v resnici posledica porušenega ravnovesja določenih nevrotransmiterjev v možganih. Moč volje, sicer veliko pomaga pri zdravljenju in znak močne volje ter “trdnosti karakterja” je ravno v tem, da znamo poiskati  pomoč, ko jo potrebujemo.

Za depresijo pogosteje obolevajo ženske.

Zanimivo je, da moški pogosto nimajo enakih znakov bolezni kot ženske. Pri “moški depresiji” so večkrat kot žalost, v ospredju razdražljivost, nemir jezavost, pa tudi agresija . Ženske pogosteje zbolijo za depresijo, vendar so najbolj rizični za samomor prav depresivni moški srednjih let. Nevarnost dodatno naraste, če je prisotna tudi zloraba alkohola.

3. MIT: “Depresija je posledica stresnih življenskih dogodkov.”

RESNICA:

Določeni stresni dogodki so lahko le sprožilci depresivne motnje. Raziskave so dokazale povezanost depresije predvsem v povezavi s sledečimi življenskimi dogodki: z izgubo starša pred 11. letom starosti, s smrtjo partnerja in brezposlenostjo.

Velikokrat pa se depresija pojavi brez konkretnega sprožilnega dogodka.

4. MIT: “Depresija se zdravi z zdravili - jemlješ tablete in ozdraviš.”

RESNICA:

Stvari, žal, niso tako enostavne. Na voljo imamo resnično celo vrsto antidepresivov, a idealnega, ki bi bil učinkovit, varen in brez stranskih učinkov (še?) ni.

Za izbiro “ta pravega” antidepresiva je potrebno veliko znanja, pravilnega prepoznavanje in tolmačenje znakov in simptomov (dovolj časa za pregled pacienta), dobro sodelovanje pacienta pri zdravljenju, itn.. Pri tolikih dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost izbire antidepresiva, ne preseneča dejstvo, da izbrani antidepresiv ne deluje kar pri eni tretjini pacientov.

Raziskave so pokazale, da je najbolj učinkovito zdravljenje kombinacija zdravil in psihoterapije.

5. MIT: “Antidepresivi so samo kemija. Z veliko se gibanja, dovolj spanja in zdravo prehrano  boste depresijo premagali.”

RESNICA:

Res je, antidepresivi so kemične snovi.  A, če smo malce pikolovski, je naš celoten organizem narejen iz kemičnih snovi.  Najmočneši strupi so popolnoma naravni., zato je argument  da so AD-ji kemične snovi in posledično nevarne, popolnoma zgrešen.

To je eno od najbolj nevarnih prepričanj, ker lahko vpliva na to, da oboleli ne poišče pomoči, ali da ne želi jemati predpisanih zdravil.

Nasvet o gibanju, spanju in prehrani, je dobrohoten in velikokrat slišan nasvet iz ust osebe, ki nima dovolj vedenja o depresiji. Problem je ravno v tem, da oboleli nima energije za gibanje, saj včasih komaj vstane iz postelje, kaj šele, da bi poskrbel za dnevno higieno in zunanji videz.  Depresiven človek marsikatero noč prebedi in je utrujen ali pa bi kar naprej samo spal, nima apetita, ali pa ga ima preveč in se redi.

To so različni obrazi depresije in s takimi nasveti samo dodatno vzbujamo občutke krivde pri obolelem kateri v takem stanju NE MORE misliti pozitivno!

6. MIT: “Antidepresivi provzročajo odvisnost. Ko jih enkrat začneš jemati, jih boš moral do konca življenja.”

RESNICA:

Antidepresivi NE provzročajo nikakršne odvisnosti.

To zmotno prepričanje je verjetno posledica tega, da je pri nekaterih potrebno postopno ukinjanje, saj sicer pride do t.i. “rebound” fenomena – ponovnega pojavljanja simptomov zaradi katerih smo zdravilo predpisali. Ne gre za odvisnost saj simptomi v nekaj dnevih izzvenijo, tudi če antidepresiv naglo ukinemo. Koliko časa se antidepresiv jemlje je odvisno od samega poteka bolezni.  Navadno po prvi epizodi depresije ali anksioznosti svetujemo jemanje AD-ja vsaj eno leto, po drugi vsaj dve leti, če pa se bolezen večkrat ponavlja, je možno tudi doživljensko zdravljenje, so pa to redki primeri

7. MIT: “Antidepresivi samo poslabšajo stanje, ko jih nehamo jemati, se depresija vrne v še močnejši obliki.”

RESNICA:

Antidepresivi učinkovito odpravljajo simptome depresije in tesnobe.

Vzrokov  teh bolezenskih simptomov pa antidepresivi ne morejo odpraviti, zato se bolezen včasih ponavlja. Navadno so naslednje epizode hujše od predhodnih.

Ravno zato je pomembno, da pacient kombinira zdravljenje s psihoterapijo, ki mu lahko pomaga razrešiti vzroke simptomov.

Za poslabšanje stanja torej niso “krivi” antidepresivi temveč potek bolezni, ki je pogosto poln vzponov in padcev.

8. MIT: “Depresija je posledica pomanjkanja serotonina.”

RESNICA:

V nastanek depresije ni vključen samo serotonin, temveč še veliko drugih nevrotransmiterjev v možganih.  Verjetno ne gre za absolutno pomanjkanje nekaterih nevrotransmiterjev, ampak za relativno pomanjkanje. Namreč, večina antidepresivov deluje tako da poveča razpoložljivost nevrostransmiterja, ne pa njegovo količino.

9. MIT: “Pod vplivom antidepresivov postanemo “zombiji”, otopelih čustev in spremenjene osebnosti.”

RESNICA:

To je zelo pogosto prepričanje. Najpogosteje se na “otopela čustva” pritožujejo tesnobni bolniki. Kljub temu, da je tesnoba, zelo neprijeten občutek, se ga s časom nekako navadimo, verjetno zato, ker tesnoba “prekrije” vsa druga čustva. Ko se tesnoba umiri, oseba ima občutek, da ne čuti več ničesar, v resnici pa ne čuti tesnobe, na katero je navajen, in se je treba s časom prilagodit na širok nabor čustev ki jih čutimo kadar smo zdravi. Antidepresiv ne more spremeniti osebnosti.

10. MIT: “ Antidepresivi provzročajo samomore.”

RESNICA:

Antidepresivi NE provzročajo samomorov.

Samomori so lahko posledica bolezni, in ne jemanja antidepresivov.

Je pa res, da so samomori bolj pogosti v začetnem obdobju jemanja antidepresivov. Antidepresivi, namreč, ne odpravljajo vseh simptomov bolezni hkrati.,  zato so samomori bolj pogosti v obdobju ko bolnik pridobiva na energiji in volji, občutki žalosti in obupa pa so še prisotni

Zato se pri rizičnih bolnikih antidepresivi uvajajo pod nadzorom zdravstvenega osebja, v bolnišnici.